»Ko smo se tako spoznavali, sem tudi ugotovil, da bi bilo treba tem moškim – ki cele dneve na televiziji v sobi gledajo samo en program in to je tisti z nogometom in filmi Stevena Seagala –, povedati, da ni nič neprijetnega, če greš takoj k zdravniku.«
»Knjiga Nejca Gazvode (Fant iz papirja) z ilustracijami Hane Jesih elegantno, poetično in nadvse prepričljivo govori o tem, da so čudežni trenutki zmeraj za vogalom, zmeraj so tik pred tem, da se zgodijo, pa čeprav se zdijo nemogoči ali pa so celo prepovedani, kot je prepovedana ljubezen med fantom iz papirja in deklico iz črnila.«
»S filmom želim na realističen način prikazati dinamiko odnosov med posamezniki v različnih življenjskih obdobjih, ki so odraščali v družinah, v katerih so bili žrtve različnih oblik nasilja. Sprašujem se, ali je mogoče prekiniti krog nasilja, ki se pogosto prenaša iz generacije v generacijo in ko žrtev postane nasilnež.«
»Odraščal sem na italijanskem Krasu in v naših krajih ima vsaka družina koga, ki je delal v ladjedelnici v Tržiču in je bil mnogo let izpostavljen azbestu – moj oče, dedek, stric, vsi so delali tam. Ni rečeno, da bo vsak od njih zbolel, vsi pa živimo s strahom, da se bo nekoč nekaj zgodilo, da se bo bolezen pojavila. Hotel sem spregovoriti o tem strahu.«