Zdaj govori režiser in scenarist

»Osnovna tema je izguba doma, pa tudi pomanjkanje bližine.«

»Sezono 2024/25 bo novembra odprla krstna uprizoritev komične drame.«

»Knjiga Nejca Gazvode (Fant iz papirja) z ilustracijami Hane Jesih elegantno, poetično in nadvse prepričljivo govori o tem, da so čudežni trenutki zmeraj za vogalom, zmeraj so tik pred tem, da se zgodijo, pa čeprav se zdijo nemogoči ali pa so celo prepovedani, kot je prepovedana ljubezen med fantom iz papirja in deklico iz črnila.«

»Vzornik je moj najbolj osebni projekt, postavljen v najbolj neosebno dobo novejše zgodovine.«

»Postavljen je v najbolj neosebno dobo novejše zgodovine.«

»Film je absurdna pripoved o absurdnih časih.«

»Pripoveduje o prihodu mladoletnika in njegove mame v majhno slovensko mesto.«

»Navdušujejo me zgodbe o podcenjenih; nemogoče stvari, ki se zgodijo v razmerah, ki jih nihče ne pričakuje.«

»S filmom želim na realističen način prikazati dinamiko odnosov med posamezniki v različnih življenjskih obdobjih, ki so odraščali v družinah, v katerih so bili žrtve različnih oblik nasilja. Sprašujem se, ali je mogoče prekiniti krog nasilja, ki se pogosto prenaša iz generacije v generacijo in ko žrtev postane nasilnež.«

»Odraščal sem na italijanskem Krasu in v naših krajih ima vsaka družina koga, ki je delal v ladjedelnici v Tržiču in je bil mnogo let izpostavljen azbestu – moj oče, dedek, stric, vsi so delali tam. Ni rečeno, da bo vsak od njih zbolel, vsi pa živimo s strahom, da se bo nekoč nekaj zgodilo, da se bo bolezen pojavila. Hotel sem spregovoriti o tem strahu.«

»Vsi imamo svoje fantazije o tem, kako se bomo maščevali tistim, ki so nas prizadeli, pa to le redko speljemo.«

»Vsi imamo svoje fantazije o maščevanju.«

»Hotel sem zgraditi lik lažnivca: to je človek, ki ima za napredovanje in samoobrambo v življenju eno samo strategijo, laž.«

»Odpuščanje je edini način, da lahko človek odpre novo poglavje.«

»Nemogoče je odpustiti, če ni bilo prošnje za odpuščanje.«

»Čao Bela bo film o najstnikih in za najstnike. Z igralci, posebej mladimi, smo skupaj že več kot pol leta. In res so super. Vsa ekipa komaj čaka, da začnemo.«

»Mislim, da bi bilo dobro stopiti korak nazaj.«

»Obstajala je struktura, ki je omogočala določenim ljudem, da s srbskih pozicij nad Sarajevom za plačilo streljajo na prebivalce obleganega mesta. Prišli smo do določene točke vednosti, od tu naprej lahko slutimo, ne moremo pa kategorično ničesar trditi.«

»Kako je bila struktura vzpostavljena, oblikovana, ne vemo in ne izvemo v filmu. V tem smislu film ne želi biti več, kot je.«

»Pri tako delikatni temi bi želel, da priče pričajo, kot bi to počele na sodišču, samo da je sodišče in razsodnik tu občinstvo.«

»Februarja 2019 me pokliče producent Franci Zajc in me povabi na pijačo nekam zelo na samo, kjer mi pove za fenomen lova na ljudi v Sarajevu. Ne verjamem mu.«

»A Franci je informacije plasiral po korakih. Izkazalo se je, da je v tem razmisleku korak pred mano. Poznal je človeka, ki je bil priča dogajanju.«

»Scenarij, ki ga je Matevž Luzar pod okriljem produkcijske hiše Gustav film začel razvijati leta 2016, izvira iz osebnega opazovanja življenja v edinstvenem okolju rudarsko-industrijskega Zasavja, kjer je druženje v orkestrih, zborih, lutkovnih gledališčih in drugih kulturnih dejavnosti ljudem pogosto pomenilo uteho pred vsakdanjim težkim delavskim življenjem.«

»Filmu prinaša izjemno dodano vrednost, ki jo je bilo vnaprej nemogoče predvideti.«

»Marcello, Munzi in Rohrwacher so dali glas generaciji, ki je bila v zadnjih nekaj letih največkrat povsem preslišana in utišana.«

»Ratko in Tugo sta na straži, sredi desetdnevne vojne za Slovenijo. A okrog njune barikade se ne dogaja prav dosti. Odločita se prirediti majhno zabavo za Ratkov 30. rojstni dan, ob tem pa špekulirata, kje bo čez 30 let njuna novonastala država. Medtem ko se zabavata, ju preseneti nepričakovani obiskovalec.«

»Snemali smo v juniju, prav v tistih dneh, ko se je pred 30 leti dogajala vojna, iz neke simbolike in želje po pristnosti. Čeprav sem bil takrat star šele pet let, se vojne izrazito dobro spomnim, prav tako pa čustva ljudi okoli sebe, ki je trajal še kar nekaj časa.«

»Želeli smo ustvariti film brez sredstev, sponzorjev, naročnikov ali kakršnih koli zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njegovo vsebino.«

»Kako to, da imamo toliko materiala, filmov na to temo pa praktično ni. Sklepam, da je to zato, ker nihče ne želi biti političen, temu pa se pri taki tematiki zelo težko ogneš.«

»Še danes ljudje raje snemajo partizanske filme, ker so vloge bolj črno bele in ni dileme, 'na čigavi strani si'. Hecno je, ker so bili leta '91 ljudje precej bolj povezani kot danes in si verjetno niso predstavljali, da bo ta tema kdaj razdvajala.«